VPRAŠANJE:

Moj problem je takšen. Zadnje čase se veliko poglabljam v sebe in to, kakšna oseba sem. Sicer sem kar pozitivno naravnana oseba, skrbi pa me to, da sem ugotovila, da se že vrsto let ne znam prav iz srca razveseliti nekih stvari, oseb, dogodkov, ki si jih sicer želim. Rada bi ponovno začutila te občutke, da si nečesa res vesel. Mislim, da ta vzorec nosim od staršev, saj se ne spomnim, da bi se onadva znala česa res razveseliti. Skrbi me prav tako, da postajam vedno bolj podobna svojemu očetu, ki se zdaj bliža 70 in je vsega naveličan. Kako naj poskrbim za to, da se rešim tega vzorca, saj vidim, da vpliva na moj odnos s partnerjem. Sami sebi grem s tem obnašanje na “živce”, pa ga vseeno ne znam spremeniti, saj kar spontano izbruhne iz mene. Med to obnašanje spada komandiranje partnerja in nagla jeza nad njim…

 

ODGOVOR: 

Lepo pozdravljeni. Postavili ste zelo zanimivo vprašanje. Vaša sposobnost doživljanja prijetnih čustev je najverjetneje res povezana z vašim otroštvom, toda to ni nič, kar nebi zmogli spremeniti z veliko treninga. Bolj kot vse, je doživljanje prijetnih čustev povezano z vašo sposobnostjo odpiranja srca, spontanostjo, predajanjem, prožnostjo in povezovanjem z vsem, kar obstaja.

Čustva nam dajo informacije o našem notranjem svetu. Prav vsa čustva lahko doživljamo različno intenzivno, npr. jezo lahko čutimo najprej kot šibko vznemirjenje, nazadovoljstvo, ki nato prerašča v močnejšo vznemirjenost, ki je še obvladljiva, ta pa v bes, izgubo nadzora in zamero. Prav tako je z veseljem: najprej gre za neko notranje zadovoljstvo, nato ta prerašča v radost, nato v ekstazo.
Kot pravite sami, čustva doživljate površinko, ne morete se razveseliti močno in iz vsega srca. Razumem, zakaj vas to moti, saj nimate resničnega dostopa do energije, ki jo nosijo močna, intenzivna čustva, zaradi katerih imamo občutek, da je naše življenje polno barv, nekateri dogodki pa zaradi njih postanejo nepozabni. Prijetna čustva so: veselje, zanimanje, naklonjenost, zaupanje, ponos in hvaležnost. Vsa našteta čustva nam prinašajo veliko koristi. Ljudje, ki pogosteje doživljajo hvaležnost, so manj nagnjeni k depresiji, vidijo svoje življenje bolj smiselno, poročajo o večjem življenjskem zadovoljstvu, imajo boljše zdravje, močnejšo odpornost, prav tako pa intenzivneje doživljajo druga prijetna čustva. Ta v naše telo spuščajo tudi veliko prijetnih hormonov, kot so dopamin, oksitocin in druge telesu lastne opioide, zaradi katerih se počutimo dobro, radostno, celo ekstatično. Od veselja bi lahko takrat poleteli. Vsi ti hormoni zmanjšujejo stres in bolečino, telo pa naredijo sproščeno. Takrat postanemo bolj raziskovalni, igrivi, raje se učimo, počutimo se varno, predvsem pa smo raje v stikih z drugimi ljudmi. Ogromno nekih koristi, kajne? To vam pišem zato, da boste vedeli, zakaj se je vredno truditi pri nadaljni osebnostni rasti. Tja, kamor bo šla vaša pozornost, tja bo šla energija in tisto boste krepili in povečevali. Poglejte na to kot dvopasovno cesto: na eni strani zavestno usmerjate svoj fokus na doživljanje prijetnih čustev (zavestno jih morate najprej prepoznati, poiskati, se ustaviti v trenutku, tukaj in zdaj, jih “zaužiti”…to je VSAKODNEVNI TRENING ČUTENJA, ki vam bo na novo vzpostavil možganske povezave oz. povedano na kratko: ne čakajte, da bo prišlo samo od sebe). Po drugi strani pa čistite svoje rane, da bo prijetna energija lažje potovala po vašem telesu. Kar posledično privede do vprašanja: zakaj sploh pride do tega, da težko doživljate prijetna čustva? Če samo pogledate majhne otroke: ta mala bitja so vesela, radostna, polna življenjske energije, ki kar kipi iz njih. Kje se to izgubi? Kje se je to izgubilo vam? Ker nenazadnje, prav taka energija obstaja znotraj vas! Samo stik je potrebno poiskati z njo.
V možganih so procesi veselja in procesi bolečine tesno prepleteni. Bolečina dobesedno zavira doživljanje prijetnih čustev. Občutek ločenosti prav fizično boli. Če bi lahko pogledali na svoje največje bolečine, katere bi to bile? Ste se kdaj počutili ločeni od svojih najbližjih? Da vas ne razumejo in ne sprejemajo tako, kot ste? Ste kot majhna deklica kdaj doživeli, da se vašega truda in uspeha starši niso razveselili, ga pohvalili? Kot bi bilo vseeno, da se trudite, ker sta bila starša le malokrat vesela in ponosna na vas? Ste se počutili prezrti, necenjeni takrat? Verjetno vas je zelo bolelo. Katere spomine si lahko prikličete? Ste lahko jokali in imeli ob sebi koga, ki bi znal to sprejeti in vas potolažiti? Bil ljubeč in nežen do vas? Ste lahko zaupala svojim staršem? Ogromno novih vprašanj odpira vaše, na videz enostavno vprašanje. Taki družinski vzorci so lahko zelo močni in potrebno jih je najprej ozavestiti, potem pa izničiti njihov energijski naboj. Šele tako boste lahko šla zares naprej, brez da bi vas družinska zgodovita obremenjevala, pogojevala, predvsem pa izčrpavala. Ne zaslužite si tega. Znotraj vas je otroška igrivost, kipeča življenjska energija, ne pozabite tega! Samo stik morate vzpostaviti z njo, ker ona vas že čaka. 🙂
Veliko informacij lahko dobite tudi iz sedanjosti, če se le vprašate naslednje: kako ste s čustvi danes? Si pustite čutiti žalost v vsej svoji globini in moči? Ste lahko jezni na dejanja vaših staršev? Ker možno je, da se vam je bolečina od tam prekrila z jezo, ta pa je prerasla v zamero. Jeza nanje vam lahko danes udari ven ob drugih ljudeh,  ki nimajo nič s tem, npr. na moža, do katerega ste lahko vzkipljivi in nadzorovalni. Če boste prevzeli polno odgovornost za svoja čustva, si boste lahko zacelili ogromno ran. Iščite vzrok, pojdite globlje v čustva, pa boste opazili, kako vas bo to sprostilo.
Upam, da vam je bil moj odgovor v pomoč. Mnogo knjig je napisanih na to temo, ki vam lahko pomagajo. Če boste kljub trudu čutili, da se ne premikate v smer, ki bi vam naredila resnično razliko v življenju, poiščite terapevtsko pomoč. Knjige vendarle ne morejo doseči dimenzije, ki vam jo lahko podari pristen stik z drugim človekom. Vzemite to delo kot naložbo vase, saj vam lahko resnično pomaga videti in čutiti življenje bolj polno. Seveda z vsem, kar prinaša; tako bolečino kot radostjo. Vi to zmorete, sem prepričana v to! Vse lepo vam želim in veliko ljubezni do sebe! Vredna ste jo!
Vprašanje in odgovor je bil objavljen v FB skupini Sočutno partnerstvo, septembra 2019.