Vedno bolj se oddaljujem od moža

(kratek nasvet objavljen v reviji Jana)

Pozdravljeni! Z možem sva poročena 12 let in imava 2 šoloobvezna otroka. Na videz živimo popolno življenje in nič nam ne manjka. Imamo veliko hišo, dobra avtomobila, pogosto gremo na počitnice. Čeprav sem dobra mama in bi vse naredila za svoja otroka, sem se skozi leta nekoliko izgubila. Počutim se prazno in žalostno, čeprav imam ob sebi super moža, ki bi vse naredil zame. Večkrat si želi moje bližine in intimnosti, jaz pa ga zavračam in se umikam. Tudi spolnosti skoraj ni več, saj jo doživljam bolj kot obvezo. To mož čuti, vendar nič ne reče, jaz pa tudi stvari raje pustim pri miru. Pogrešam tisto iskrico, ki sva jo nekoč imela. Bo vedno tako ali lahko še kaj popravim? Ne predstavljam si, da bi tako živela celo življenje.

Pozdravljeni draga bralka! Hvala za vaše pismo in izkazano zaupanje. Verjamem, da ste se znašli na neki točki v življenju, ko ugotavljate, da izgubljate sebe. Vse materialne dobrine na tem svetu ne morejo pregnati vašega občutka notranje praznine, žalosti in osamljenosti. Pravzaprav imate vse, pa vendar izgubljate sebe. Neizmerno težko vam mora biti in prav z ničemer si ne zaslužite, da bi še naprej živeli z občutki ujetosti in osamljenosti. Že samo s tem, ko ste si pogumno priznali, da izgubljate stik s sabo, ste dobili moč, da nekaj na tem tudi naredite. Lahko bo najprej težko, saj si boste morali iskreno priznati in začutiti, kdo ste in kaj v resnici nosite v sebi. To bo pomenilo, da bodo popadale tudi obrambe, maske in iluzije, ki so vas pripeljale do tu, kjer ste sedaj. Za začetek lahko najprej pomislite, katere so tiste rane, ki vas najbolj bolijo. O katerih čustvih je najtežje govorite in zakaj? Kaj naredite z njimi, kako jih čuti vaše telo? Predvsem pa, kaj v vas povzroči bližina nekoga, ki bi vas lahko v resnici začutil? Verjetno boste začutili ogromno strahu pred tem, da bi vam nekdo resnično prišel blizu in videl, kako ranjeni ste. S tem, ko odklanjate in se umikate od moža, si le ponavljate stare rane, vaša stiska in občutek osamljenosti pa se povečujeta. Znotraj sebe imate svet bolečin in resnično vam želim, da zberete pogum ter pričnete možu govoriti o tem, kaj doživljate. Le vajin iskren pogovor ima to moč, da se pričneta nazaj čustveno povezovati. Kaj ni prav povezanost z možem nekaj, po čemer tako globoko hrepenite? Prav občutek, da ste sprejeti, ljubljeni, živi, da sta si z možem blizu, je nekaj, kar bo najgloblje sprostilo vaše telo. Prav telo pa je tisto, ki v spolnosti spregovori najglasneje. Prav preko telesa se je mogoče najgloblje srečati in povezati. Vaše telo hrepeni po stiku. Prav preko telesne povezanosti se krepi čustvena povezanost in obratno. Ne dovolite, da vas strah pred bližino oropa čustvene in telesne povezanosti z možem. Želim vam veliko poguma za iskrene in ranljive pogovore z možem ter vse dobro na vaši poti

2018-04-25T07:09:37+00:00