Strah pred zavrnitvijo

(kratek nasvet objavljen v reviji Jana)

VPRAŠANJE: Lepo pozdravljeni. Sem mlada ženska in s partnerjem sva skupaj skoraj dve leti. Najini začetki so bili kot v pravljici, zdelo se mi je, kot da sanjam in da nič na svetu ne more zmotiti najine idile. Zadnje čase pa opažam, da postajam vedno bolj občutljiva na vsako najmanjše partnerjevo nestrinjanje. Najprej se je to pričelo kazati v spolnosti, ko sem dala pobudo zanjo, pa njemu ni bilo do seksa. Počutila sem se zavrnjeno in vse skupaj me je zelo prizadelo. Kot da mu ni do mene, da mu nisem pomembna. Moja občutljivost na zavrnitev se kaže tudi v vsakodnevnem življenju, je pa res tudi, da imam s tem težave že celo življenje. Ko me nekdo zavrne, ko nekaj ni tako, kot bi sama hotela, mi pade samozavest, hitro sem užaljena, potegnem se vase in težko pridem iz svoje lupinice. Imam zelo razumevajočega partnerja in bi zato ta problem rada rešila. Hvaležna bom za vsak nasvet. Lep pozdrav, Maja.

ODGOVOR: Lepo pozdravljeni, Maja. Hvala za vaše pismo in izkazano zaupanje. Verjamem, da vas zavrnitev prestraši in prizadene. Tudi vi imate, tako kot vsi ostali ljudje, v svoje telo vtisnjeno željo po bližini in varni čustveni povezanosti z ljudmi, ki so vam pomembni. Kot majhna deklica ste zaradi njih lažje preživeli, in čeprav ste danes odrasla ženska, so čustvene potrebe v odnosih ostale podobne: gre za potrebo po sprejetosti, ljubljenosti in varnosti, ki se lahko izpolnijo le preko globokega čustvenega stika. Spolnost je zelo globok način povezovanja. Ko želja po njej ni bila povsem vzajemna, so se vam prebudili dobro poznani občutki zavrnitve. Če ste preko spolnosti hkrati umirjali tudi svojo notranjo napetost, negotovost glede lastne vrednosti, strahove, povezane z privlačnostjo in zaželenostjo, ste lahko partnerjevo vedenje vzeli zelo osebno. Glede na to, da ste že celo življenje občutljivi na zavrnitve, verjetno ob tem podoživljate tudi neke stare, otroške bolečine. Okoli njih ste tekom življenja zgradili obrambe, ki vam preprečujejo, da bi to bolečino ponovno začutili. Takrat se umaknete na varno razdaljo, v tišino in prekinete komunikacijo oz. stik. V tem umiku sami sebi najbolj ponovite občutek zavrnjenosti. Takrat podoživite to, česar se tako zelo bojite. Dobra novica je, da se take čustvene vzorce da razrešiti in preseči, če boste le v to vlagala svoj čas in trud. Za začetek prevzemite odgovornost za vsa čustvena stanja, ki jih imate, soočite se z njimi in jih ne prelagajte na partnerja. Raziskujte svoja čutenja, usmerite pozornost v njih in pogumno poiščite rdečo nit, ki povezuje vaše izkušnje, povezane z zavrnitvijo. Verjetno vas bo spomin vodil v otroštvo. Pustite si čutiti vse, kar pride, saj so le čustva: pridejo, gredo čez telo in minejo. Če takrat niste zmogli reagirati drugače, kot z umikom in tišino, je danes lahko drugače. Imate vso možnost, da vaše vedenje in čustvovanje spremenite, če se le za to odločite. Dobro je, da imate ob sebi razumevajočega partnerja, ki vam je lahko v veliko pomoč pri vzpostavljanju čustvene povezanosti takrat, ko vas bo ponovno vleklo nazaj v stare vzorce. Pa vendar glejte nanj s spoštovanjem, tudi on je samo človek in vas ne more reševati pred lastnimi težavami. Zanje ste najprej odgovorni sami. Če se kje na poti zatakne, poiščite terapevtsko pomoč. Vsekakor pa vam želim veliko poguma pri raziskovanju lastnih globin!

2018-04-25T07:09:34+00:00